Migrena je pogosta, onesposobljajoča motnja, ki spada v skupino primarnih glavobolov. Glede na številne epidemiološke raziskave gre za tretjo najpogostejšo motnjo in za tretji najpogostejši vzrok onesposobljenosti pri posameznikih mlajših od 50 let obeh spolov. Ocenjujejo, da ima migreno več kot 10 % svetovne populacije, vseživljenjska pojavnost naj bi po nekaterih raziskavah bila celo 14 %. Kljub pogostosti migrene, pa slednje, predvsem zaradi prepletanja posameznih simptomov z drugimi vrstami glavobolov, včasih ne prepoznamo.
Kako prepoznati sindrom migrene?
Poznamo dva podtipa migrene, ki se pri posameznem bolniku pojavljata posamično, lahko pa tudi v kombinaciji. To sta:
- migrena brez aure in
- migrena z auro.
Migrena brez aure je klinični sindrom, za katerega so značilni napadi glavobola, ki trajajo 4-72 ur. Tipično je glavobol zmeren do hud, enostranski, pulzirajoči, pogosto ga spremljata slabost in bruhanje ter preobčutljivost na svetlobo in zvok (foto- in fonofobija). Poslabša ga telesna aktivnost, zato posameznikom z migreno v času napada ustreza mirovanje v tihem, zatemnjenem prostoru.
Približno 1 od 4 ljudi, ki trpijo za migreno, občuti tudi simptome avre. Aura so ponavljajoči se, nekaj minut trajajoči vidni, senzorični, motorični in drugi žariščni nevrološki simptomi. Razvijejo se postopoma, tipično pred, redkeje pa sočasno ali med glavobolom. Izredno redka je aura brez glavobola. Učinek aure praviloma izzveni pred nastopom glavobola. Najpogostejša je vidna aura, ki se pojavlja pri 90% bolnikov. Ti zaznavajo iskrice, bleščečo svetlobo, cikcakaste črte, lahko pride do izpada dela vidnega polja na enem ali obeh očesih. Druga po pogostosti je senzorična aura v obliki mravljincev ali otrplosti polovice telesa, obraza in jezika. Redkejše so motnje govora.
Posamezni bolniki imajo opozorilno fazo oz. fazo prodroma, ki se pojavi nekaj ur ali dni pred glavobolom in/ali fazo okrevanja oz. postdroma, ki se pojavi, ko glavobol izzveni. Prodromalna in postdromalna faza vključujeta simptome kot so hiperaktivnost, hipoaktivnost, depresijo, motnje koncentracije, izrazito željo po določeni hrani, ponavljajoče se zehanje, utrudljivost in zategovanje/bolečine v vratu.
“Netipične” oblike migrene
Zgoraj opisani simptomi aure so lahko pri posameznem bolniku prepletajo in se po navadi razvijejo v določenem zaporedju, začenši z vidnimi, ki jim nato sledijo senzorični in motorični simptomi.
Pri otrocih in mladostnikih je glavobol pogosteje obojestranski. Bolečina je po navadi v predelu čela in senc. Bolečina v zatilju, še posebej pri otrocih je lahko opozorilni simptom za sekundarni glavobol (glavobol v sklopu drugega osnovnega zdravstvenega obolenja). Pri posameznikih, ki sicer ustrezajo kriterijem za tipično migreno, je bolečina lahko zgolj v predelu obraza in ima pridružene avtonomne znake (solzenje, rdečina očesa, zaprtost nosnic) in spremenjen občutek za dotik na koži.
Kako postavimo diagnozo migrene?
Primerno zdravljenje se začne z natančno diagnozo glavobola vseh tipov. Migrena se pri posameznikih lahko odrazi v precej individualni obliki, zato jo je včasih težko prepoznati, kar pa lahko vodi do neustreznega oz. nezadostnega simptomatskega in/ali profilaktičnega zdravljenja. Še posebej trd diagnostični oreh predstavljajo bolniki, ki imajo oba podtipa migrene ali pa se sočasno z migreno pojavlja še kakšen drug primarni ali sekundarni glavobol. Zdravnikom nam je v izredno pomoč Mednarodna klasifikacija glavobolov (Angl. International Classification of Headache Disorders - ICHD-3, dostopna na spletu).
Posnemovalci in kameleoni migrene
Opredelitev samega glavobola predstavlja najlažji del diagnostike. Zgoraj opisani simptomi aure, simptomi opozorilne faze in faze okrevanja pa predstavljajo izziv, saj so pogosto sestavni del drugih bolezni. V medicinski literaturi se pojavljata izraza “posnemovalci” in “kameleoni” migrene. Med prve sodijo drugi primarni in sekundarni glavoboli, ki imajo z migreno skupne značilnosti. Slednje nas lahko napeljejo do napačne, lažno pozitivne diagnoze migrene. Primer posnemovalca je primarni glavobol tenzijskega tipa. Kameleoni so stanja, ki posnemajo netipične oblike migrene in lahko vodijo v lažno negativno diagnozo migrene. To so npr. možganska kap in posamezne vrste epilepsije.
Kako ločiti migreno od posnemovalcev in kameleonov?
Pri ločevanju migrene od posnemovalcev in kameleonov nam je lahko v pomoč seznam opozorilnih simptomov in znakov (t.i. znaki rdeče oz. oranžne zastavice). Ti so sledeči:
- Hiter začetek simptomov
- Najhujši glavobol v življenju
- Nevrološki izpadi
- V vratu prevladujoča bolečina s povišano telesno temperaturo
- Novi glavobol pri starejšem posamezniku (>65 let)
- Poslabšanje glavobola ob spremembi telesnega položaja, kihanju, kašljanju in med telesno aktivnostjo
- Pojav drugačnega, novega glavobola pri bolniku z znanim migrenskim glavobolom (sprememba vzorca)
- Zgodovina malignega obolenja
- Začetek glavobola po poškodbi glave
- Napredujoči značaj glavobola in netipični simptomi
Na zgoraj navedene simptome in znake morajo biti pozorni tudi bolniki sami in v primeru pojava katerega izmed njih nemudoma obiskati zdravnika.
Literatura:
1. Woldeamanuel Y, Cowan R. Worldwide Migraine Epidemiology: Systematic Review and Meta-Analysis of 302 Community-Based Studies Involving 6,216,995 Participants (P6.100). Neurology. 2016;86(16 Supplement):P6.100.
2. Headache Classification Committee of the International Headache Society (IHS). The International Classification of Headache Disorders, 3rd edition (beta version). Cephalalgia. 2013; 33(9):629-808.
3. Angus-Leppan H. Migraine: mimics, borderlands and chameleons. Pract Neurol. 2013;13(5):308 LP – 318.
4. Do TP, Remmers A, Schytz HW, Schankin C, Nelson SE, Obermann M, et al. Red and orange flags for secondary headaches in clinical practice. Neurology. 2019;92(3):134 LP – 144.
Curated Tags